Urbane zgodbe so klobčič življenj, katerih konci in začetki so prepleteni v živopisno tkanje sodobne družbe. Soba z razgledom uokvirja notranji svet posameznika, Kravata njegovo socialno delovanje. Prostor urbane družbe je park, znak družbene vpetosti kravata. Misel Ivana Cankarja: “Človek mora biti sam, da bi spoznal druge, “ v sodobni urbani družbi vse težje najde svoje mesto. Celo v zavetju lastne sobe se posameznik sooča s spomini, sanjami, frustracijami, koščki odnosov in drobci sreče. Samoto preplavlja osamljenost, fantazije nadomestijo realne stike. Naključna srečanja v parku soočijo posameznika z družbo, s pritiski množice, sistema/avtoritete, hkrati pa mu omogočijo tudi podporo skupnosti, prijateljstvo, ljubezen, nove zgodbe.
Koncept: Nastja Bremec, Michal Rynia
Koreograf: Nastja Bremec, Michal Rynia
Dramaturg: Klavdija Zupan
Oblikovalec svetlobe: Samo Oblokar
Oblikovalec maske: Ana Lazovski
Oblikovalec zvoka: Vladimir Hmeljak
Scenograf: M&N Dance Company
Kostumograf: M&N Dance Company
Fotografija:
Maja Erjavec